Metal kocko Jožko je narobe,
ni hotela pasti mu pravilno,
črna biti vsa, ko jo servilno
je prekladal vse je šlo po gobe.
Se kadilo je, ko premetaval
kocko je, da priigra zadetek,
bil mu težji je vsak nov začetek,
brez uspeha se je izmotaval.
Da kadilnik novi je izumil,
hukala je sova za reklamo,
a za polomijo eno samo
šlo je, saj je Jožko samo glumil.
Glumil, da kadi se, da je ogenj,
glumil, da je kocka barve črne,
vsaka laž se mu večkratno vrne,
ga useka, se obregne obenj.
Ni kadilnik, ognja ni v bližini,
le prisluhi so mu še ostali,
druge kocko zdaj bodo metali,
še tako če ubogi Jožko hlini.
Zadnji čik ga v kratkem le še čaka,
kakor poln pepelnik bo kadilnik,
dajo ga na hladno, zanj hladilnik
za ohlajanje je, za bedaka.
Prim. na:
NOVA24TV
