Stevi vzel zares je novo službo,
je redar, dejansko šef redarstva,
ne prenese goljufij, šušmarstva,
tukaj je zato, da ščiti družbo.
Mimo je pritekla frfra lena,
zinila, da je goljuf, nasilnik,
on, ki moral biti bi svetilnik,
scena je bila na moč obscena.
Se obregnila pred tem še ena
obenj je, ki pravijo ji Taša,
sikala, da se grdo obnaša,
in bila v obraz je vsa zelena.
Se pocestniško ženščé obnaša,
in pove ji Stevi, da takole
vedle se ne bodo odslej trole,
ker bontona norme to prekaša.
Je povedal Stevi, da s te ceste,
kjer je on redar, kjer red se dela,
pač nobena ne bo dol visela,
rekel jim: Lahko kar domov greste.
V zrak skočile so, da niso tisto,
za kar jih redar ta označuje,
vsaka da lahko pač ponočuje,
kjer želi, da hoče cesto čisto.
Ni se Stevi dal, lepo razložil
vsem je, kaj pocestniško pomeni,
bi lahko dodal še, da poceni
je to delo, stvar je zaokrožil.
Zaokrožil, da lahko vsem jasno
bi bilo, če ne bi prekipele
in tako pocestniško norele,
da je moral ponoviti glasno.
