Ena stavba, dvoje vrat, na strani
vsaki glavnih je, taka delitev
je že stara, taka ureditev,
zanjo znani so pogoji dani.
Ena stran je trdna kot država
Judovska iz Stare še zaveze,
druga kot provinca rimska leze,
od mednarodnega beži prava.
Rimska je provinca Palestina,
neodvisna ni, ni samostojna,
okupacija jo veže dvojna,
kakor je hotela zgodovina.
Ena stran te stavbe kot Judeja
trdna je, kot pričajo emblemi,
druga komaj se drži nad tlemi,
sam Bog ve, le česa se nadeja.
Pravijo, tej strani predseduje
da nekakšna avto-vladarica,
z ruske dače je, a ni carica,
da pomembna je, se prepričuje.
Če že vladati ni moč državi,
bom imela vsaj provinco, zine,
preden privid oblastništva mine,
svoj kompleks z nekakšno fano zdravi.
