Evfemizem druga je beseda,
ki pomen stvari le olepšuje,
je prikladna in zatorej tu je,
da se ne razgali prav vsa beda.
Ko o čem se reče neresnica,
misli se na laž in to zakrije
z evfemizmom, ko se laž razkrije,
pa se ve, na delu je resnica.
Uporabil zadnjič se je javno
star izraz pocestniško, pozabljen
skoraj že, nekoč bil bolj je rabljen,
ni še daleč ta čas, sploh ne davno.
Daduška ko zmerjala je Franka,
da že po priimku je pocestnik,
in lastnosti te zato posestnik,
vse bilo je prav, pa mirna stranka.
Ko pa se oglasil zadnjič Stevo
je s pridevnikom, ki izpeljan je
iz pocestnika, zavrelo stanje
v hipu je, v zrak vrglo stran levo.
Nak, ne boš ti zmerjal žensk poštenih,
se je prva oglasila lena,
tolsta klopotača, za njo ena
njej podobna, takih že rojenih.
Vse drugačna namreč so merila,
če se prepozna v izrazu ženska,
vrsta se jih dvigne poimenska,
vsaka teh škandal bo naredila.
Kaže, da bilo zares bi bolje,
ko se ne ovijalo izrazov
v celofan bi, jeznih manj obrazov
bi bilo in tudi slabe volje.
Zmerjati s pocestniškim grdo je,
le zakaj bi rabil evfemizem
človek za cestni primitivizem,
branijo ko cipe posle svoje?
