Boratova je prišla v deželo,
ki od njene je večstokrat manjša,
po širini in dolžini tanjša,
jo spoznala je prav hitro celo.
Boratova je iz Kazahstana,
pot je Boratovo prehodila,
onstran luže se je ustalila,
ko bila je tjakaj čez poslana.
Ni težav imela ne z jezikom
ne z vključitvijo, bilo krivično
reči bi drugače, ker resnično
izognila se je kratkim stikom.
A ko v majhno je prišla deželo,
kjer je jezik naglo posvojila,
presenečena ugotovila
Boratova stvar je neveselo.
Polno »fulov« je bilo,«najjači«
so v jeziku takem govorili,
da so svetovljanki se razkrili
le kot primitivni navijači.
Jo sprejel je Šusar v avdienco,
večjega še videla ni šusa,
trohice bilo na njem ni plusa,
šlo za glavnega je medlo senco.
Boratova bolj se je čudila
kakor Boratu Američani,
v kakšni se je znašla nepoznani
volčji jami, je ugotovila.
Dih se za trenutek ji ustavi,
ne le enkrat, večkrat ji zajeti
treba sapo je in pač sprejeti,
v »vukojebini« da zdaj je pravi.
Je prišla iz step, iz Kazahstana,
prek prerije in prek Washingtona,
da spozna zavrženost bontona
in kako uborna je Ljubljana.
Prim. na:
NOVA24TV
