Iz državice je, ni nekdanja,
a izšla nekoč je iz nekdanje,
ki je njemu pomenila sanje,
mnogo, mnogo več kakor sedanja.
Je megaloman, tako postavlja
vedno se, še zdaj, ko je nekdanji,
nič več pri koritu, zgolj vsakdanji,
ko z ničemer sam več ne upravlja.
To je tisti, ki, ko se danilo
na obzorju je, se v mrk pogrezal
vedno je, saj temi se zavezal
zdavnaj je, povedano prav milo.
Je nekdanji, itak ne pomeni
nič dežela mu, kjer bil bi glavni,
sanja le o karieri slavni,
najbolj trdorokce vidno ceni.
Če država kakšna je velika
in režim če je avtoritaren,
se njegov pogled nadvse nestvaren
tja zapičil bo takoj pa pika.
Azijski so blizu mu režimi,
nad turkmenskim zdaj je manj navdušen,
bliže mu je večji, preizkušen,
bolje se počuti v tisti klimi.
Ni Turkmen, se vam je že zdanilo,
vsakršna podobnost je naključna,
slika tega tipa je bolj mučna,
navdušuje se nad velesilo.
Ta ubožec, ki nekdanji k sreči
je že dolgo, še bolj srepo gleda,
ob poševnosti oči vsa beda
sili ven, obup čedalje večji.
