V tajnosti živi, zato je sova,
nočna ptica je, ki ne razkrije
zlepa se, skovik le slišiš, ni je
sicer na spregled sredi ulova.
Takšna vsaj da mora sova biti,
pričakuje se od nočne ptice,
ki preži potuhnjeno na klice,
da uspe potem ji plen uloviti.
A v primeru našem poti skrivnih
sova ni ubirala, razkrila
se podnevi je prav rada, krila
prhutala so ji kot odzivnik.
Se razkrivala je, da kadilo
se od nje je, kakor kak kadivnik
funkcioniral sovin je pozivnik,
dokler ni neumni odzvonilo.
Je bila kadeča sova, sama
je izdajala načrte lastne,
vse kadeče, ognjene, pošastne,
da lahko bi rekli temu drama.
So bili načrti velikanski,
bi lovila ta vsevprek podnevi,
neženirano, doklér se revi
ni porušil svet megalomanski.
Krila osmojena in ožgani
kremplji so ostali, le smrdeče
gre od roparice te kadeče,
in kadivnik njej ob levi strani.
