Mila obiskala je Marcelo,
sedla v sedež je prav neudobno,
kot bi vedela, da nespodobno
srečanje ji bo minilo celo.
In kako imate se, vprašala
je Marcela najprej prav benigno,
razumela Mila je maligno,
kot da bi se ji posmehovala.
Se imate vi za samostojno,
štejete za osamosvojeno,
ni bilo dovolj Marceli, sceno
naredila je res nedostojno.
Spraševati Milo, če ima se
za kaj takega, močno presega
vso oliko, huda je zadrega,
s prstom Mila ko pokaže nase.
Vi imate me za to, Marcela?
vpraša in na jok ji gre opazno,
gleda ko v Marcelo čisto prazno,
kaplje se ji delajo vrh čela.
Osamosvojiteljsko pogleda,
rada bi se osamosvojila,
od Marcele se osvobodila,
Miline rešitve ni izgleda.
Dobro ve, za kaj ima se, Mila,
in za kaj imajo jo pošteni,
ki drugačni so, ki so iskreni,
jo zategadelj pritiska sila.
