Lukca so vprašali, ali greje
radiator dobro v stanovanju,
in pa v kakšnem njegov pub je stanju,
kjer, kot pravijo, se rad nasmeje.
To vprašanji sta irelevantni,
Lukec naglo jim je odgovoril,
v isti sapi si še natovoril
dve ugotovitvi konsekventni.
Prva ta je, da se nasmodil je
prav na radiatorju s preveč vročine,
druga, da mu v pubu večer mine
vse prehitro in pogosto divje.
Ni se spomnil Lukec ne smodenja
ne užitkov, ki mu pub jih daje,
je zanikal, da pozna jih, raje,
niso iz njegovega življenja.
Ali mesec, luna morda nosi
Lukca, so vprašali poučeni,
da ne spomni se ničesar, v sceni
pa je vendar bil zanj prirejeni.
K radiatorju se v pubu stiskal
večkrat je, da si kosti pogreje,
mu minevalo je vse hitreje,
ko je v transu od veselja vriskal.
Hja, če se ne spomni, do zdravnika
v tridesetih dneh bo moral priti,
v mescu dni pod nujno urediti,
da demenca zapusti bolnika.
Če na radiator se pripeti
dal bo, puba se bo kmalu spomnil,
kar pa dni zadeva, bi pripomnil,
Lukcu in bolezni da so šteti.
