Ko je Borat, smešni Kazahstanec
se v Ameriki socializiral
in potem uspešno avansiral,
je premagal s tem najhujši klanec.
Se povzpel je, z njim njegova stranka,
stranka boratovcev do višine,
ki je danes le del zgodovine,
ni bilo na vrhu ji obstanka.
Brž ko Borata so se znebili,
je naredil solo kariero,
novo spet premagal bariero,
oni pa so le vse bolj tonili.
Le kako, saj socializiral
vendar Borat svoje je rojake,
velikanske naredil korake
socialne, demokratiziral!
Bojda tudi Hanat, ki zdaj vodi
boratovce, rad sledil bi zgledu,
pa pogrnil večkrat je na ledu,
prepuščen nemili fant usodi.
Borat bil je eden, so dejali
bistroumni fantje, mi pa nismo
kakor on, ponújeno da pismo
bi o partnerstvu kar podpisali.
Partnernerji lahko smo sebi sami
in pa s temi, pišejo ki v levo,
ni za Borata nam mar, za šlevo,
geslo naše bodi: »On ni z nami.«
Nič ne de, če manjša se število,
vpliv če naš se skrčil je občutno,
da le za oblast smo absolutno,
takšno je naslednikov vodilo.
Tudi ni hudo, če prehiteva
nas po levi biciklov kolona,
kamion naš, ulit iz betona,
da le hiter se dovolj dozdeva.
Boratovih ni nam treba zgledov,
na zahod jo je čudak pobrisal,
partnerski tam dokument podpisal,
izdal vero boljševiških dedov.
Nič ne de, če malokdo podpira
med rojaki nas, mi se ne damo,
Borata poti ne pripoznamo,
naša naj se radikalizira.
