Se kovač je spomnil, da je vroče,
na vročini da ljudje stojijo,
ker zahtevanega ne dobijo,
tega, kar se ta trenutek hoče.
Gledali kovača so, vročina
res je zunaj, a nikjer ni vrste,
tudi se ne gleda skozi prste,
vse deluje dobro, tudi klima.
Da to ni res, se kovač huduje,
na organe, na oblast, na tiste,
ki da posle vodijo nečiste,
je histeričen zdaj vsak hip huje.
Tehnične težave so namerne,
v glavo mu je padlo, vsak podpiše
naj pod to se, glavo dviga više,
gre se scene znane prekomerne.
Ni kot po njegovem mora biti,
ni kakor bilo je zadnja leta,
ni kot je normalno, prizadeta
je vsa družba, ni kaj tu tajiti.
Da prevroče je, nenehno pravi,
čudijo se mu celo njegovi,
od kod takšni besi in strahovi,
ni kaj, le v kovačevi so glavi.
