Cirkus je izpraznjen, prazna kasa,
to obiskovalci so spoznali,
ko so v cirkus znova se podali,
ki ime je nosil Prva klasa.
Bil je prvoklasni, kot reklame
štiri leta so o njem trdile,
vsako luknjo sproti zamašile,
da ostale so pohvale same.
Ko obiskovalci so vstopili
vanj po štirih letih, sama luknja
je arena, kot beraška suknja,
v vsaki so takoj se spotaknili.
Kaj počenjal vendar je direktor,
da je cirkus ena sama štala?
Nič, je luknja sama kar nastala,
stran obrnjen ko je bil reflektor.
Nekaj gnezd golobjih, netopirjev,
to je vse, kar cirkus še premore,
klovni šli so, padle so zavore,
kup rdečih je ostal papirjev.
Se račun odprl bo, sklenili
novi cirkusa obiskovalci
so kot štale novi upravljalci,
ki naj podrtijo bi rešili.
Toliko samo gre še dodati,
da račun že davno bil odprt je,
zdaj potrebno bo samo zaprtje,
v Bukarešti ga je poiskati.
