Kamera ga varnostna posnela
je v bližini poglavarja hiše,
se vrtel je tam okoli niše,
je postopal Mihec naš brez dela.
Ne brez dela, saj kar sam posnel je
svoj nastop, ko po dvorišču hodi,
če smo bolj natančni, po njem blodi
in v ozadju je zeleno drevje.
Ni brez dela bil, letak dostavil
je osebno, zdaj je raznašalec,
pismonoš je oponaševalec,
se pred kamero je tak postavil.
Naj se vidi, da mi, socialisti,
nismo, kakor pravijo, lenobe,
dilerji smo, raznašalci robe,
se predstavljamo kot altruisti.
Diler pa, kot veste, s policijo
noče nikdar si opravka dati,
vedno s takimi samo se brati,
ki se ves čas proti njej borijo.
Pravijo politična zato ji,
ker preganja take, kot so oni,
ki jim niso zlepa mar zakoni,
ki počnejo vse v maniri svoji.
Je dostavil Mihec, po dvorišču
zaokrožil, pamflet zrecitiral
in potem od tam se absentiral,
kratko toliko o prizorišču.
O dejanju pa naj vsak presodi
kar sam, kam, v kateri zakon spada,
s čim se Mihec kradoma ubada,
ko brez posla socialist zablodi.
