Našla pravi dom je končno Fanja,
ki po njem so jo srbeli prsti,
oddahnili so se vsi po vrsti,
našla je, kar lahko samo sanja.
Tja poslala se je, kjer stranišče
je naravno, zunaj, kar v naravi,
toaletni kjer pogoji zdravi
so tako, papirja da ne išče.
Za sušenje tam ni treba fena,
zračna je dovolj temperatura,
scvre se v uri, dveh še tolsta kura,
revščine se plača lepa cena.
Tja odšla je, tam da se ukvarja,
s čimer se je že doma konstantno,
afriško okolje militantno
Fanji bolj kot drugo odgovarja.
Se trudila biti je zelena,
na prehodu in po trendih vedno,
se splačalo je, bilo je vredno,
zdaj je končno le neuvrščena.
Sanjala je sicer lepšo službo,
ki bila ugledna bi in sladka,
a spoznala, da je žal prekratka,
v črne da celine spada družbo.
Pa saj pravi dom je vendar zanjo
ravno tam, kjer opičje norčije
modus so, še opica se brije
norca, tamkaj ko zagleda Fanjo.
