Šuro šel od nekdaj aktivista
se v okolju je močno nečistem,
a ostajal vedno je na istem
in okolica njegova ista.
Mu cement posebej šel v nos rad je,
je nevaren, Šuro je poudarjal,
čistost je okolja zagovarjal,
vsaj navzven, drugačno je ozadje.
Šura v Ravni vasi vsi poznajo,
da nekoč ustvaril je grbino,
takšno, ki je šla navzdol, v globino,
v kakršno, kar je odveč, pač dajo.
Kar preveč je, tega se znebiti
treba je, si je naš Šuro mislil,
je na uro še pogledal, stisnil
v luknjo, kar na plan ne sme več priti.
Da okolje čisto bo, da v Ravni
vasi več ne bo odveč cementa,
storil Šuro je in glej ga šmenta
zadostil s tem reguli je pravni.
Rekli so takole, vse je čisto,
dobro uro še naj se počaka,
da cement požrla bo kloaka
in potem bo kakor vedno – isto.
Kakor vedno, zgoraj bo zelenje
v Ravni vasi videlo samo se,
Šuro še naprej uganjal štose
aktivista bo, kot pravi mnenje.
Mnenje kajpada strokovno strogo
sam vrhovni bo podal inšpektor,
da je čist kot solza Šurov sektor,
oh, okolje tamkajšnje ubogo!
