Lotil se je brona, ni zbiratelj,
ni prekupčevalec, ni trgovec,
tudi na starine to ni lovec,
bronastih predmetov ni prijatelj.
Ga odtrgal je, a ne v celoti,
ni mu ga uspelo pretopiti,
ampak le nekje v bližini skriti,
res brez haska se kovine loti.
Ni Cigan, resnično je neroda,
da pospravil celega ni kipa,
ampak snel je samo glavo tipa,
ki ga zob čas brez pardona gloda.
So tako o bronu modrovali
in o njem, ki lotil se kovine
sive je iz mlajše zgodovine,
so nato resničnost vso spoznali.
Nekaj je narobe pri tej stvari,
slika se o bronu vsa popači,
neki pačnik celo predrugači,
kot da bron pripada šari stari.
Čist ni bron, umazan je očitno,
vredno ni bilo z žaganjem truda,
škoda vložka, časa je zamuda
z bronom tole vse neizpodbitno.
Lotil se je brona, a spoznal je,
da umazana ta bronovina
je preteklost, grda zgodovina,
njeno res potvorjeno poglavje.
