Ko v Evropi zate se ne zmeni
živ krst več, hudič še manj, storiti
nekaj treba je, da pridobiti
je mogoče malo vsaj na ceni.
V tretji svet najboljša usmeritev
se pokaže, med neuvrščene,
tja, kjer konkurence ni nobene,
to za imidž bodi pridobitev.
V takšno vrgla sta zato podjetje
dva se asa, Robin in Tanaja,
tja ker dobro megle gre prodaja,
črpa ki domače jo zajetje.
Ni šlo za prodajo, darovala
asa sta po zgledu Broza Tita,
da pri črnih točke pridobita,
nista za denarji žalovala.
Bova tjakaj, kar se da, zmetala,
odločila sta se brž soglasno,
brez težav, seveda, saj je jasno,
da iz svojega nič nista dala.
Kakor svoj čas Broz neuvrščeni
upala sta, dobra uvrstitev
da plačilo bo, izplen pa plitev
se pokazal je za blef ceneni.
Blef ceneni, prav tako kot Tito
za domače ni imel denarja,
od teh dveh noben ne odgovarja
za vse, kar je v brezno šlo odkrito.
