O vohunskem filmu ni beseda
o gospe, na vlaku ki izginja,
ki se prav nihče je ne spominja,
da v kupeju je bila soseda.
Tista zgodba je drugačna čisto,
ta pa, ki se zdaj pripoveduje,
delo ni filmografije tuje,
torej ne gre za poanto isto.
Ta je krivih ust, tako dognati
je mogoče, kar o njej se piše
in pripoveduje vedno tiše,
da ne mogli bi je prepoznati.
Šepeta po rusko se, skrivnostno,
v šifrah, ki se da jih razvozlati,
le če med vrsticami znaš brati,
pa še to ne bo povsem zadostno.
Ni izginila gospa na vlaku,
ampak se je v avtu izgubila,
preiskava je ugotovila,
se zgodilo je v tunelu, v mraku.
Izginotje res prav nenavadno,
zraven pa še nekaj preseneča,
da bila je v avtu silna gneča,
kar tri dame, a dve neuradno.
Tretja je izginila docela,
druga se na sliki prikazuje,
prve pa vedenje dokazuje,
da se v lastne je laži ujela.
Zgodba ni vohunska, epohalna,
ampak gre za zgolj intimno sceno,
je gospa izginila megleno,
vsa poanta je na moč banalna.
