Natašin ples po Tólstojevi sceni
iz svetovno znanega romana,
kjer sta vojna in pa mir spetljana,
padel pri strokovni je oceni.
Pravijo, ni ruski po izvoru
ampak zmes prvin je orientalskih,
po ocenah trdnih poznavalskih
je tatarskemu dosleden vzoru.
Padla s tem je zgodba mitološka,
kaj je avtohtono, je s slepoto
zameglilo čisto se goloto,
ples potvorba je, plešeta moška.
Tak Natašin ples menda razširil
na zahod se je, tja med Slovane,
skrajne, kjer okoliščine dane
take so, da se je razšopiril.
Se Natašin tam mu še ne pravi,
tudi rusko se ime zakriva,
naj izvor se še tako prikriva,
duh izvorni se kar sam naplavi.
Orientalski duh avtoritarni,
da plesalka je nedotakljiva,
in resnica trajno izmuzljiva,
kakor v družbi je totalitarni.
Tam ne reče torej se Nataša,
plesu tudi ne naskakovanje,
vse le statusa je vzdrževanje:
je nedotakljiva, ker je naša.
