V ulici butalski, ki po metli
je ime dobila bogve kdaj že,
policaj navzel se je korajže,
stopil je ponoči k luči svetli.
Hop, Cefizelj, te imam, prodajaš
tukaj praške in Butalcem kradeš,
zopet pustil si Butalam madež,
ti, ki venomer mi ven uhajaš.
Gledal ga mladenič je debelo,
kakšni praški, kakšna gotovina,
to pomota je, je zgodovina,
v policaja buljil je veselo.
Nič, Cefizelj, se ne sprenevedaj,
v ulici, ki ime metle nosi,
mi nikar več nebuloz ne trosi,
tukaj red bo, tega se zavedaj.
Nova metla v to četrt prišla je,
novi red in konec kriminala
bliža se za vedno tu v Butalah,
nič več preprodaj, nobene kraje.
Čudil se mladenič je, angleško
odgovarjal vse je policaju,
ki rad aretiral bi na kraju
samem ga, seveda po človeško.
A ko svojo je spoznal zablodo,
da pred sabo sploh Cefizlja nima,
temveč da Arabec svojim kima,
zbal se mož za lastno je usodo.
Prim. na:
NOVA24TVVljudno policaj se opraviči,
salutira in jo stran pobriše,
saj v pravilih policijskih piše,
da tako ravnati gre pri priči.