Hajdar-paša konje izposoja,
znana stvar, od Bosne do Ljubljane,
tja kobile so bile poslane,
iz elitnega so konj postroja.
Se nato je konj tam namnožilo,
da jih komaj štel je Hajdar-paša,
saj po tem nihče ga nič ne vpraša,
kolikšno njegovih je število.
A potem naenkrat se ustavi
vsa dobava, konjev izposoja,
bojda, ker preveč bilo je gnoja
in najemnike nekdo prijavi.
Jih prijavi, paša ker sumljiv je,
s kom se ta tip vse ne povezuje,
koga on z nečednim oskrbuje,
zakadijo kritiki se divje.
Dobro, pač pogodba se prekine,
Hajdarpaši vse se konje vrne,
se nihče za njimi ne obrne,
pošlje se jih v bosenske divjine.
Nauk je zgodbe, konj ne sme najeti
se pri tem več tipu, Hajdar-paši,
razen če najemniki so naši,
usta treba je tedaj zapreti.
Naš je Lukadin, ki konje pral je
mesec vsak pri Hajdar-paši, redno,
to veljalo kajpak je za zgledno,
s tem skrbel samo za konj je zdravje.
Skratka, sploh problem ni Hajdar-paša,
ampak konje kdo pri njem najame,
če ni pravi, glava naj se sname
mu še preden, kdo ga sploh kaj vpraša.
Prim. na:
NOVA24TV
