Ha skrbi za nacionalno varnost,
ker okroh so njega le vohuni,
zahrhral je ptiček žoltokljuni,
ha skrbi tudi za malomarnost.
Če vohune se spusti v državo,
kaj potem bo, kdo jih bo prešteval,
kdo nadzoroval, tako prepeval
žoltokljunec je kakor za stavo.
So že v samem vrhu morebiti,
ha skrbi in tjakaj s kljunom kaže,
kjer je ruska dača, vtis ne laže,
tam bi mohli se špijoni skriti.
Kaj za vraga se mu je zgodilo,
da naenkrat golob zaskrbljen je,
kot da gre za lastno mu življenje,
kot da vzel bi dvojno poživilo?
Nekaj vzel je, nekaj je požrl,
ugotavlja vsak, ki ga le sreča,
nacionalna varnost stvar pereča
je, ne gre pač, da bi se z njo sprl.
Skrb ga daje, ga močno preganja,
kaj če kakšen ga vohun razkrije,
da sta v španoviji, znoj oblije
ptiča, se zato tako zaganja.
