Mali Mile je po šunki segel,
v shrambi, ki obešena dišala
mu je najbolj, je zato postala
zanj izbira, ker jo je dosegel.
Ni bilo mu pručke treba zanjo,
ni bila obešena visoko,
Mile jo dosegel z levo roko
v hipu je in se prilepil nanjo.
Ta bo prava, s to bom paradiral
na razstavi šunk, je svojim pravil,
nepotrebno pručko v kot postavil
in izbranko svojo avansiral.
Nekaj časa se kazalo šunko
je povsod kot proizvod domači,
ki da tujce karseda privlači,
a izkaže se za čisto bunko.
Sploh domače niso sestavine,
ruski so uvoz, kvarljiva roba,
kdor to šunko enkrat samkrat proba,
ga ob vonju vse v trenutku mine.
O okusu da ne govorimo,
je oblika ji na moč gnetljiva,
po sumljivih je rečeh smrdljiva,
s prsti v masti zlahka jo dobimo.
Prava se nesreča je zgodila,
mali Mile že po pručki sega,
nov izdelek išče, kajti tega
je narava gnitju prepustila.
