Vsi vedo, kako je nenasitna,
in to, kakšne so potrebe njene,
kolikšne za nestoritev cene,
za povrh je še starokopitna.
Vse na isto vižo kot pred leti
štiridesetimi ta počenja,
o njej so katastrofalna mnenja,
česa sploh ni zmožna več početi.
Da zakrije svoj obraz postaran,
s preobilno se navlako maže
in potem še sama sebi laže,
da je sveža, a je šus namalan.
Za storitve mastno zaračuna
tudi temu, ki se stran obrne,
ko zagleda jo in se utrne
misel mu: skrahirana štacuna.
Ona pa le golta in požira,
nenasitna je, močno potrebna,
ne zaveda se, kako pogrebna
nam deluje, kakor da umira.
Zadnji čas je, z ulice da spravi
se jo, ker zares je nepotrebna,
ko po Kolodvorski brezosebna
lajdra se pred lasten vhod postavi.
