V naši vasi zopet se prepiri,
gre za čisto peto stvar, a važna,
pravijo, za nas je, ker nesnažna
vas se nova tam v daljavi širi.
Ker nastalo novo naj naselje
sredi nič bi, je skočila Pepa,
da ne sme spodvijati se repa,
ker se bojda krade tuje zelje.
Janči trezno Pepi nasprotuje,
da pač nismo ovce, da kot čreda
v en rog bi bezljali, naj soseda
briga za domače se, ne tuje.
Na domačem ko se krade pragu,
Pepa vidi ko zaslužke mastne,
ko za privilegije gre lastne,
briga jo, tedaj vse pošlje k vragu.
Kakšen naj odziv vasi bo naše
na zadeve tuje, stvar ni njena,
Janči ji pove, in da cenena
njena je delitev: naše – vaše.
Morala privaditi se Pepa
končno bo, da prva ni na vasi,
da Živalske farme preč so časi,
besno te resnice se otepa.
