Boter se še zadnjič je podpisal,
saj mu vedno prva je družina,
tudi če bi žrtvoval dva sina,
bi parafe svoje ne izbrisal.
Boter? Botrič, saj je razumljivo,
kdo je ta, ki svinčnik vzame v roko
vedno, ko se zdi mu, previsoko
da je zanj, zato nedosegljivo.
Z njim še botra se je primajála,
trudne noge, kot da bi tekoče
šlo iz njih, saj botri je prevroče,
je parafo tudi ona dala.
Družbo da je treba ohraniti,
bleknil botrič je, s pestjo je rdečo
še zažugal, da sicer nesrečo
bomo videli, je dal razkriti.
Biti treba proti je zakonu,
botrovo družino ki preganja,
ki boj zoper mafijo oznanja,
treba v boj z njim proti je pregonu.
Da dovolj parafa, boter upa,
bo njegova in botre majave,
toda noge niso žal več zdrave
in oči vse polne so obupa.
