Da prvenstvo v skoku de začenja,
vest objavljena je, ki razburja,
hujša je od hudega neurja,
ki se skokovito dviga, vzpenja.
Skok je namreč to posebne vrste,
je odskočna deska za vse tisto,
kar naj doskočilo bi na čisto,
ne da gledalo bi skozi prste.
Pač ne skozi, ampak le pod prste,
če predolgi so, preveč lepljivi,
in kot taki so za škodo krivi
prsti, ki so specialne vrste.
Skok je to, ki se pri njem odriva
po predpisih in ne z levo nogo,
kot bilo doslej je skokov mnogo,
a to dejstvo vneto se prikriva.
Skok naprej je s skokom napovedan,
ne nazaj in tudi ne v globino,
kot doslej so rekli za višino,
vsak dvom o tem pa bil prepovedan.
Skok nazaj v preteklo zdaj je stanje
prepovedan po novih pravilih,
leva noga zdaj vnaprej že cvili,
da pravično to ni tekmovanje.
Upa, da jo reši kvazi-stroka,
da se skok čim bolj naprej pomakne,
da goljufov se s tem ne dotakne
niti senca pravega doskoka.
Se prvenstvo v skoku vidno bliža,
faulanje in drugo goljufanje
levonožnih so moreče sanje,
zanje ni zdravila ne obliža.
