Ni to pesmica o žavbi zdravi
niti o prekmurski ni ravnici,
je povedano v njej po pravici
o mazaški ritni žavbi pravi.
Ena se te dni je oglasila
in na zadnjico se je pripela
tistemu, ki odo mu zapela
na vse grlo je, na vsa trobila.
Do mezinca, rekla je, ne seže
nožnega nekdo nikdar veljaku,
prekmurskemu malemu rojaku,
na katerega se žavba veže.
Je o priključitvi žlobudrala,
ki da je edina zveličavna,
rada žavba bi postala glavna
v tekmovanju, kjer mu bo mazála.
Prostovoljno to počne, svobodno?
se sprašujejo ljudje neverno,
saj se maže žavba neizmerno,
da je še mezincu neugodno.
O tej žavbi toliko na kratko,
ki primerna za hemoroide
najbolj je, najmanjšemu prav pride,
zadnjico ker maže mu na gladko.
