Ni pred letom vedel za državo
to nihče še in so v generalni
skupščini imeli za banalni
jo primer, ne za državo pravo.
Na otoku nekem je, smehljali
so se, rogali ji delegati,
kjer endemičen golob košati
s svojo jato se, pri tem dodali.
Izolirana je, kakor kužna,
pravzaprav je ni na zemljevidu,
otok sredi nič, kakor na zidu
packa, je otoška in je južna.
Leto dni pozneje pa postali
so pozorni nanjo diplomati,
resno so začeli jo jemati,
so naenkrat ji veljavo dali.
Kaj se je z državo dogodilo,
Je vprašanja, ki odgovorljivo
brez težav je, je dejal iskrivo
diplomat, da se je zaiskrilo.
Vrsta je endemična golobja
v rezervatu, škode s tem ne dela,
na profitu je država cela,
ni več del svetovnega obrobja.
Da ni ista, da gre za pomoto,
nejeverno so zmajali z glavo
nekateri, ne gre za državo,
ki bila je lani vsem v sramoto.
Oh, pač ista je, ni na otoku,
izolirana več kakor lani,
kuriozna ni, povsem ob strani,
ampak znova je v dogajanj toku.
Je težava ta le, razdeljena
da še vedno je na dva bregova,
na zahodni breg in vzhodni, nova
sicer to ni stvar, je utečena.
