Svat izgubil je identiteto,
našli niso ga nikjer po svatbi,
kljub tiralici in kljub ovadbi,
videti bilo je kot zakleto.
Ni ga, svat brez lastnega je jaza
blodil sam po svetu tam po vzhodu,
gledal proti nebesnemu svodu,
brez imena, samcat, brez obraza.
Izgubljen, bi rekli po balkansko,
ni se našel, a so ga ujeli
končno tam na vzhodu, ga prijeli,
po romunsko, ne jugoslovansko.
Vemo, tič, s katere ušel svatbe
si pred časom, ti capin presneti,
tukaj ti svobodno sonce sveti,
na svobodo si prišel iz zgradbe.
Dragec, si prišel iz golobnjaka,
če morda medtem si že pozabil,
češ identiteto ti ugrabil
je nekdo, imaš nas za bedaka.
Svatovska rešetka zadostuje
ta trenutek, da se spomniš vsega
in ovadiš prostovoljno tega,
ki ti vedno preslabo plačuje.
Ženina ko boš slednjič ovadil,
s prstom na golobčka ko pokažeš,
odpustimo pol ti, ker ne lažeš,
videl prej lahko boš vreme sončno.
