Knjiga je orožje, vzemi v roke,
jo, je rekel Brecht, po krvi Nemec,
razumel brezglavi ga Slovenec
je narobe, stvar ni za otroke.
Knjiga je orožje, ki ne vzame
v roke se, ampak iz rok se meče,
se poslovnik knjigi tudi reče,
ko se njen sprožilec besno vname.
Jo poznate, vsa je nastrojena,
in deluje res kakor topnjača,
ni Debela Berta, a obrača
cev, s katero je oborožena.
»Pod orožje vsi,« je završalo,
»hej, tovariši, nekdo prekinja
nam rafale,« ženska ta preklinja,
ko se tisto knjigo je metalo.
Pod orožje? Ne, ne, pod orodje,
a oboje da uporabili
bodo proti njim nasprotni sili,
bleknilo je njeno blagorodje.
Njeno blagorodje, s svojo težo
je začelo knjižni boj krvavi,
temu se sicer norija pravi,
bo mar treba jo uloviti v mrežo?
V mrežo, strelka da se ohladila
prej bo, preden še kaj izpištoli,
mejo skratka se postavi troli,
da se ne bi sama izstrelila.
