Srečala sta onidan se znova,
zdrav razum in čista propaganda,
kot prišla bi skupaj red in banda,
golob tumast in učena sova.
Nekaj dopovedati je hotel
zdrav razum tej srečevalki svoji,
a vtaknila glavo je kot noji
v pesek, vsak poskus da bil je votel.
Svoje je trdila in pa pika,
najsi trudil še tako se z njo je,
spuščala je nadenj samo noje,
s krakanjem ga spet je preglasila.
Vprašal jo potem je, ja, čigava
vendar si, da se tako obnašaš,
da besede moje preobračaš,
mar ti ne deluje pamet zdrava?
Leva sem, zabrusila je resno,
in pri nas razum je samo v levi
hemisferi, iz nje tolkli gnevi
po razumu so, in to prav besno.
Ti, razumnež, za idealizem
preočitno si samo ustvarjen,
v očeh propagande si pokvarjen,
zanemarjaš ker materializem.
Dialektičnega, da bo jasno,
ki edini kaj velja v tem svetu,
ta zavladal skratka bo planetu,
da bo še hitreje vse šlo v krasno.
Se domislil je razum vprašanja,
kaj levičar storil bi, če dati
bi denar, življenje, če izbrati
moral bi med njima brez nerganja.
Med denarjem torej in življenjem
če bila edina bi izbira,
propaganda zdaj se ne obira,
nič navdušena ni nad trpljenjem.
Za življenje se odloči, ceni
ker ga itak ne, bi tega dala,
saj razumno vendar je spoznala,
levim da denar preveč pomeni.
Prim. na:
NOVA24TV
