V Levi vasi radi se igrajo,
z ognjem, mečem, najraje s kričanjem,
ki primerjajo ga z veleznanjem,
kakršnega oni le imajo.
V Levi vasi radi pogostijo
vse po vrsti za denarje drugih,
o veliki govor je uslugi,
toleranci, kakor tam trdijo.
So igrali več se desetletij,
k sebi so vabili tujce razne,
vsem dajali so obljube prazne,
drugim družno da je treba vzeti.
In zgodi naj se prehod zeleni,
prva Leva vas naj bo prehodna
in ljubezen da naj bo svobodna,
cilji naj bodo vsem zaželeni.
Kar na sredi so vasi kurili,
kres naj to za vse bo, ki prezrti
in zatirani smo, pač zavrti,
vse do onemoglosti so vpili.
Pa so spomnijo obiskovalci
kar naenkrat, da premajhen ogenj
v vasi je, obregnejo se obenj,
ljubši da so jim plamen metalci.
Mečejo plamena, da veselo
bolj bo v Levi vasi, prepočasi
ker v pepel gre, kar je stalo včasih,
ko se v vasi je slabo živelo.
Ogenj divji in ob njem plemena,
tretji svet in z njim kamena doba,
to zdaj Leve bo vasi podoba,
ko zgori, v prehodu bo zelena.
