Spet se je oglasil Hrošč japonski,
sodrug Modrega dirkača pravi,
ki pod kodnim se imenom Plavi
je razkril kot mali snob salonski.
Hrošč japonski tokrat je zastokal,
da brez njega se nekje praznuje,
on pa da vabilo pričakuje,
malo še, pa bi se kar razjokal.
Hrošču so povedali, preslišal
vendar je namerno, da povabljen
sleherni je, še tak šuft pozabljen
da ne bo, a se je sam utišal.
Hotel namreč priti hrošč z rdečo
zvezdo bi, kar je simbol kitajski,
a proslava je v deželi rajski,
na njegovo, Hroščevo nesrečo.
Hrošč s simbolom bi se agresije
kazal rad, da vsem obelodani,
da je trdno na sovražni strani,
kriv zato je lastne polomije.
Si zablodil, hrošček, med neprave
rad prišel bi, vendar ni mogoče,
da vsak šuft počel bi vse, kar hoče,
ti uvrščaš namreč se med Plave.
O Japonskem hrošču govoriti
več kot toliko se ne spodobi,
saj ob tej rdeči res grdobi
vredno ni besede izgubiti.
