V srednji Franciji pri Poatjeju
tisoč tristo let bo kmalu tega,
bojni krik Arabcev se razlega,
danes na posnetkih le, v muzeju.
Karel, oče znanega je sina,
Karla Velikega po imenu
pri Poatjeju usekal po plenu,
da nastala grobna je tišina.
Karel bil Martél je to, Kladivo
če prevede se ime njegovo,
dinastijo je ustvaril novo
in državo z njo nepremagljivo.
Niso več odtlej arabske sile
drznile si gor čez Pireneje,
pomaknile iz Evrope meje
v Afriko so se, red naredile.
A kot kaže drugi se obeta
Poatje, pri čemer konec bitke
negotov povsem je, zgodbe britke
na obzorju so, zemlja zavzeta.
Kdo je kriv sedaj po mnogih letih,
dvoma sploh ni, Karlovi potomci,
ki brez domoljubja, kot brezdomci
se obnašajo, trop prizadetih.
Družno so Arabcem se prodali,
najprej v miru in potem še v vojni,
vedejo se kot agenti dvojni,
Francijo bi radi poteptali.
Naj razbije vse se, kar francosko,
rimsko, galsko je in pa krščansko,
se počenja to načrtno, plansko,
da deželo naredi se plosko.
In potem naj takim se pomaga?
Jud se jim od daleč zvito smeje,
kdor razuma prekorači meje,
v hipu lastna ga norost premaga.
Prim. na:
NOVA24TV
