Pravijo zdaj mu primer nekdanji,
pa ne, ker primer bi bil zaključen,
ampak ker on ves pobit in sključen
v vlogi je nekdanjega sedanji.
Za primer vsak mnogo okrog blodi,
pravijo, v eksotičnost da leta,
pravijo, v eksotičnost da leta,
se potem z izgovori zapleta,
kje da bil je, kod sedaj da hodi.
Se izkaže, da primer nekdanji
pravzaprav ni daleč šel od doma,
na Havaje s spremstvom več ne roma,
ker tuj svet postaja mu zunanji.
Za eskort ko žensko si najame,
so eksoti najdlje tja do morja,
Črnega, naprej zanj ni obzorja,
v Bukarešti zadnji vlak ujame.
Ni primer nekdanji to, dejali
zanj so tisti, ki so za petami
mu bili, ko blodil je v osami,
a so vsi takoj ga prepoznali.
Osvežen primer je to, kot vemo,
spet odpira se primer ta stari,
kakor ptičji okostnjak v omari,
če na kratko vse o njem povemo.
Ko tako primer okoli leta,
da znebi se starega primera,
ves čas še na poti ga ovira
znova najdena identiteta.
Spada med golobe, ni nekdanji,
izumrli dodo, trudi dasi
se močno, da spet bi stari časi
v Bukarešti mu bili postlani.
Ko lahko primer bi do primera
spet zamenjal si identiteto,
a ne gre, robanti sam, presneto,
velik ptič nekoč, zdaj majhna cmera.
