Saj poznate tiste progresivne?
Vedno v prvih vrstah, vedno glavni,
izpostavljeni v vsej sferi javni,
prepoznate jih kot proaktivne.
Progresivnost jim je samozvana,
ker kot take je ne prepoznate,
jih za vratom vseskozi imate,
da bila bi vendar jim priznana.
Jo plačujete, prispevek zanjo
mesečni gre, da lahko domišlja
si pomembnost svojo, si izmišlja,
vi pa vse premalo date nanjo.
Se potem razvije stvar v bolezen,
ki je kronična, neobvladljiva,
je nasilna, več se je ne skriva,
kot pijanec, ki trdi, sem trezen.
In v ozadju strah je pred izgubo
tega, česar sploh bilo nikoli
ni v resnici, širi se okoli
strah pred samim sabo, pred pogubo.
Je pri kolodvoru ambulanta,
dispanzer, pa klinika in kaj še,
za starejše, tudi za najmlajše,
na pogled je kakor siva kanta.
Tam se progresivnost samozvana
več ne zdravi, le paliativno
obravnava se jo, permisivno,
saj usoda nje je dobro znana.
Domišljavost rodi hudobijo,
prizadetež se od te ne strezni,
progresivnost takšne pa bolezni
vodi le v popolno histerijo.
Prim. na:
NOVA24TV
