Sindik v naših mestih svoje dni je
funkcija bila nadvse ugledna
in pomembna, da ne rečem zgledna,
vredna vseh časti in simpatije.
Sindik mesto je zastopal v pravnih
vseh zadevah, skrb za premoženje
je bila njegova, za življenje,
glavni bil je on v primerih javnih.
In iz vrst meščanov je prihajal,
da ne bo pomote, vrst uglednih,
ni bil eden tistih zgolj prisklednih,
gizdalin, ki vsem bi rad ugajal.
Sčasoma se sindik je pretvoril
nam v predstavnika drugačne sorte,
ki pobiral bi le z vrha torte,
vsa bremena drugim natovoril.
Brani mir, pravičnost, zase pravi,
sindik si dodal je še privesek
-AT, ki kakor kakšen je izvesek,
ki se kaže ga le na razstavi.
Brani mir, ozimnico pripravlja
bojda nam, jedi prav degutantne,
brezokusne štrukeljce instante,
se jedilnik stalno mu ponavlja.
Brani mir, je zoper podražitve,
sindik atribute takšne trosi,
odgovornosti pri tem ne nosi,
argumente si izmišlja plitve.
Ko se vse razkraja in vse gnije,
brani mir, junači se, napenja,
biti glavni pri tem ne odjenja
pokazatelj sindik atrofije.
Prim. na:
NOVA24TV
