Gora sveta in pod njo Gorica,
ki smo jo po vojni izgubili,
ker letali dve smo sestrelili,
kar bila pač naša je pravica.
Gora sveta, zgoraj partizani,
ki osvobodili so svetišče,
da ne bo nikogaršnje blodišče,
pred oltarjem spet so družno zbrani.
Gora sveta, pesem z nje odmeva,
da hitijo v zadnji boj brigade,
gora prizorišče je parade,
polne besa, jeze in pa gneva.
Da udari naj, nato useka,
pa izpali, navali se besno,
izzvenevajo glasovi resno,
prav tedaj, ko maša tam poteka.
Gora sveta, kaj bi se jezili,
mar lepo ni, da je pred oltarjem
izgubljeni partizan, z denarjem
ki so končno v cerkev ga zvabili?
Gora sveta, Božja večna zmaga,
kajti Bog nikogar ne pozabi,
sredstva vsakršna zanj uporabi,
prav na duhu bolnim rad pomaga.
