Stranka je pred trgovino stala,
nekaj da konkretnega nabavi,
dobre da zaloge si pripravi,
vse na listek si je zapisala.
Za nabavo stranka je dovzetna,
vse v košaro gre, kar povezljivo
je dovolj in med seboj združljivo,
stranka jasna je, povsem konkretna.
Kar primaje mimo se pojava,
kot košarica ta tip deluje,
pravi, tudi on da nakupuje,
stranka ta pa da ga zafrkava.
Svojo da košarico ponujal
stranki je, da z njim naj sodeluje,
pa bil opetnajsten je, huduje
zdaj se tip, bi v nedogled se kujal.
Gleda stranka ga, čemu usaja
se kot stara kripa v serpentini,
maha tu s košarico in hlini,
pri neumnostih nekakšnih vztraja.
Sam košarico si vendar dal je,
ko ni znal ročajev povezati,
zdaj pa se jezi in pljuva, blati,
lastno s tem ogroža pobič zdravje.
Ko postane malce neprijetno
in dovolj je stranki vsega tega,
tepčka, ki s košarico onega
v stran postavi vidno in konkretno.
